 |
Ne preveč perspektivna gospodarska situacija v Sloveniji, kronično nerazumevanje države za potrebe podjetnikov, birokratske ovire, nepredvidljiva in nestimulativna davčna politika - vse to so razlogi, da se čedalje več podjetnikov odloča, da bo svojo poslovno dejavnost preselilo v Avstrijo.
Za ogled celotnega članka klikni na VEČ.
|
Takšno razmišljanje še zdaleč ni neosnovano. Avstrija je namreč urejena država, prijazna do podjetnikov. Birokracija ni sama sebi namen, ampak je običajno v službi zagotavljanja varnosti poslovanja. Podjetja in stranke so likvidne, plačilna disciplina je na izjemno visoki ravni. Če želi slovenski podjetnik v Avstriji ustanoviti podjetje, bo precej lažje prišel tudi do posojila (avstrijskih bank).
Poleg tega velja, da lahko avstrijsko podjetje zaradi načela prostega pretoka dela, kapitala in storitev, ki je uveljavljeno v EU, svobodno posluje s Slovenijo - tj. brez carin, brez administrativnih ovir, brez pogojev, brez dovoljenj ipd. Tudi avstrijska delovna zakonodaja je enostavnejša od slovenske. In čeprav je avstrijska delovna sila na prvi pogled dražja od slovenske, to dejansko ne drži povsem. Zaradi nižje obdavčitve dela so namreč razlike precej manjše. Avstrija ima tudi nižji DDV od slovenskega (20 %).
Avstrijski davčni sistem je stabilnejši od slovenskega, kar seveda obenem zagotavlja stabilnejše poslovno okolje. Tudi nepremičnine so cenejše. Tako boste za nakup industrijskih zemljišč, kot tudi za najem poslovnih prostorov, v Avstriji odšteli manj kot v Sloveniji. Najem poslovnega prostora v tehnološkem parku vas bo prišel tudi več kot enkrat cejenje kot v Sloveniji. Obstajajo še možnosti subvencioniranja najemnin in možnost pridobitve subvencij v primeru zaposlovanja novih delavcev.
Kakšno statusno obliko izbrati
V Avstriji se lahko podjetniki odločijo bodisi za ustanovitev ene od osebnih družb ali pa kapitalskih družb, lahko pa priglasijo tudi obrt, za kar je najprimernejša statusna oblika samostojni podjetnik. Razlika med osebnimi in kapitalskimi družbami je v tem, da pri prvih družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, pri drugih pa le s kapitalom, ki so ga vplačali v družbo. Najpogostejši osebni družbi v Avstriji sta Offenegesellschaft (OG), ki je varianta naše družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) in pa Kommanditgesellschaft (KG), ki je varianta naše komanditne družbe (k. d.). Med kapitalskimi družbami je najpogostejša Gesellschaft Mit Beschraenkter Hoffnung (GmbH), ki ustreza naši družbi z omejeno odgovornostjo, in pa Aktiengesellschaft (AG), ki ustreza naši delniški družbi.
Običajno se tuji podjetniki v Avstriji najpogosteje odločajo za ustanovitev GmbH. Od leta 2013 se je občutno zmanjšala minimalno zahtevana višina osnovnega kapitala za to obliko družbe, ki zdaj znaša 10.000 evrov (dotlej 35.000 evrov), pri čemer zadostuje, da družbeniki ob ustanovitvi vplačajo le polovico tega zneska, medtem ko so dolžni drugo polovico plačati le v primeru, če bi se nad družbo začel stečajni postopek. Prednosti GmbH so predvsem v omejeni odgovornosti družbenikov ter v enakomerni porazdelitvi partnerjev. Vsak družbenik je dolžan v družbo vplačati osnovni vložek v minimalni višini 70 evrov.
Obvezni postopki pred začetkom poslovanja
Ko lokalno sodišče (pristojno po sedežu podjetja) registrira podjetje (denimo GmbH) v poslovnem registru, je potrebno pred začetkom poslovanja izvesti še nekaj obveznih postopkov:
1. Najprej je potrebno opraviti registracijo posla (Gewerbeanmeldung) pri tako imenovani gospodarski oblasti (Bezirkverwaltungsbehoerde). Ta organ podjetju izda neke vrste dovoljenje za delo.
2. Podjetje se mora registrirati pri davčnem uradu za pridobitev davčne in DDV številke.
3. Izvesti je potrebno registracijo zaposlenih pri socialnem zavarovanju - zdravstveno zavarovanje delavcev je namreč obvezno - vsak novi delavec se mora elektronsko registrirati pri zdravstveni zavarovalnici pred začetkom oziroma na dan začetka dela. Slovenski državljani, ki so le družbeniki podjetij v Avstriji, se niso dolžni zavarovati (izjema so družbeniki osebnih družb - OG in komplementarji KD), kot tudi ne direktorji družb, ki v takih družbah nimajo več kot 25 % kapitala. Drugače pa velja za družbenike v upravi GmbH, ki so se v vsakem primeru dolžni zavarovati.
Ustanovitveni stroški za GmbH se v Avstriji gibljejo med 2000 in 3000 evri, če seveda odmislimo zahtevano vsoto za vplačilo osnovnega kapitala. Priporoča se obisk katerega izmed slovensko govorečih odvetnikov ali pravnikov na avstrijskem Koroškem. Postopek ustanovitve podjetja v Avstriji poteka hitro. V povprečju velja, da se lahko podjetje vpiše v sodni register v roku 1 do 2 tednov po opravljenih ustanovitvenih procedurah (podpisani družbeni pogodbi, notarskih overovitvah in drugih dejanjih), vse skupaj pa ne traja več kot en mesec.
In še ena zanimivost: v Avstriji velja, da GmbH sploh ne potrebuje nadzornega odbora, kar dokazuje obstoj visoke ravni pravne kulture v naši severni sosedi. Nadzorni odbor mora biti le v tistih podjetjih, ki v povprečju zaposlujejo več kot 300 ljudi.
Davčne obveznosti in olajšave
Podjetja v Avstriji so dolžna plačevati davek od dohodka pravnih oseb v višini 25 %, stopnja davka na izplačane plače pa znaša od 0-50 %, v odvisnosti od višine plače, in sicer brez prispevka za socialno zavarovanje in neobdavčenih zneskov. Poleg tega morajo podjetja plačevati tudi komunalni davek v višini 3 % bruto plače in pa 25-odstotni davek na kapitalski donos. Za nova podjetja so uveljavljene določene olajšave za plačilo davka od dohodka, in sicer prve štiri mesece delovanja, samostojni podjetniki pa so oproščeni plačila zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, če dobiček podjetja ni višji od 4488 evrov in če letni promet ni višji od 30.000 evrov.
1 evro za osnovni kapital
Poleg klasične oblike GmbH je v Avstriji možno ustanoviti tudi tako imenovano UG (nekakšno »mini« GmbH), za katero pa družbenikom ni potrebno vplačati osnovnega kapitala v predpisani višini 10.000 evrov, ampak zadostuje že en evro. Ta oblika gospodarske družbe je primerna predvsem za tiste, ki v začetni fazi poslovanja še ne razpolagajo z dovolj denarja, da bi lahko izpolnili zahteve glede minimalnega osnovnega kapitala. Je pa res, da so družbeniki UG dolžni vsako leto vplačevati 25 % od ustvarjenega dobička družbe v rezervni sklad, in to toliko časa, dokler ne dosežejo predpisane minimalne višine osnovnega kapitala, to je 10.000 evrov.
