Gostinci se zavedajo, da je potrebno tako mlade kakor zaposlene zaščititi pred tobačnim dimom. Kajenje je odločitev posameznika, zato sekcija predlaga, da se gostom dovoli, da si v kadilnico odnesejo pijačo. Gosti si lahko namreč kljub prepovedi in opozorilu gostinca odnesejo pijačo v kadilnico, kar v praksi pogosto povzroča težave gostincem. Strežba v kadilnicah sedaj ni dovoljena, zato predlagana rešitev ni v nasprotju s cilji zakona o popolni zaščiti zaposlenih pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v delovnih prostorih. 

 

V sedmih letih veljavnosti zakona se je izkazalo, da v njem predpisana določila o definiciji zaprtega javnega delovnega prostora v praksi ni mogoče izvajati. Kajenje je namreč dovoljeno le, kadar so vrt, terasa ali balkon urejeni tako, da ne štejejo za zaprt prostor. Po zakonu ima zaprt prostor streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten. Problem pa nastane na terasah in vrtovih, ki imajo dve steni in ograjo ali celo steber in tako ne ustrezajo definiciji prostora, kjer je dovoljeno kajenje. Dodatni problem so balkoni z ograjo ter poševne strehe na vrtovih in terasah z dvema stenama. Zaradi vseh teh težav v praksi je nujno spremeniti definicijo zaprtega javnega in delovnega prostora, ki ga je pogosto praktično nemogoče izvajati. Sekcija zato predlaga, da se spremeni preostra dikcija, ki za zaprt javni ali delovni prostor šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto »več kot polovico površine pripadajočih sten«.