 |
Na seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožef Petrovič obljubil, da bo pomagal malemu gospodarstvu in tesno sodeloval z OZS, ki je največji reprezentativni zastopnik tega segmenta gospodarstva. Med ključnimi problemi, ki so jih predstavniki obrtnikov in podjetnikov predstavili ministru, pa so še vedno nefleksibilen trg dela, administrativne ovire in težek dostop do bančnih posojil. Za ogled celotnega članka klikni na VEČ.
|
Branko Meh, predsednik OZS, je uvodoma dejal, da je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije še vedno največja reprezentativna zbornica malega gospodarstva, ki predstavlja 99 odstotkov celotnega gospodarstva. »Med našimi ključnimi zahtevami je zato oživitev Sveta za obrt in podjetništvo, ki ga je nekdanji minister Dragonja ustanovil na pobudo OZS. S pomočjo Sveta vam lahko predstavimo aktualne probleme obrtnikov in malih podjetnikov in jih lahko tako tudi hitreje rešimo,« je še poudaril Meh.
»Danes sem tu v vlogi predstavnika gospodarstva. Podatek, da mala in mikro podjetja predstavljajo 99 odstotkov malega gospodarstva, je podatek, ki me zavezuje, da bom z OZS tesno sodeloval. V okviru Sveta za obrt in podjetništvo se bomo odslej sestajali enkrat mesečno in obdelali najbolj aktualne probleme. Ne poznam sicer vseh problemov, ki žulijo obrtnike in podjetnike, vendar pa se bom dovolil poučiti o tem,« je na seji dejal minister Jožef Petrovič. »Moramo se pogovarjati, prenašati vaše zahteve vladi in jih ponavljati,« je prepričan minister in predstavnikom zbornice na koncu zagotovil, da bo ob prenovi podpornega sistema zbornično mrežo vključil kot aktivnega člana, še posebej pri vstopnih točkah vse na enem mestu.
Danijel Lamperger, v.d. direktorja OZS, pa je ministra pozval, naj gospodarsko ministrstvo podpira interese obrtnikov in podjetnikov tudi na drugih resornih ministrstvih, ki vplivajo na delovanje malega gospodarstva. Problemi malega gospodarstva so namreč večplastni in zadevajo tako področje financ, dela, izobraževanja kot infrastrukture.
Alojz Kovšca, član UO OZS in predstavnik obrtnikov v Državnem svetu, je izpostavil problem konkurenčnosti slovenskih obrtnikov. »Na tujem trgu ne dobimo poslov, če nismo hitri. To pa pomeni, da moramo imeti tehnološko ter organizacijsko fleksibilnejši trg delovne sile. Brezplodno je govoriti o konkurenčnosti na tujih trgih, če nismo sposobni dobiti delovne sile in finančnih sredstev, da se lahko hitro odzovemo.« Kovšca je med drugim izpostavil problem financiranja dualnega sistema izobraževanja in deregulacije poklicev. Opozoril je, da država ukinja programe poklicnega izobraževanja in uvaja nove gimnazijske programe, medtem ko se na drugi strani soočamo s pomanjkanjem nekaterih poklicev.
Bojan Železnik, član UO OZS, pa je izpostavil zlasti visoke obremenitve plač. »Težko dobimo delo v teh časih, zato pričakujemo bolj fleksibilno delovno-pravno zakonodajo. Bojimo se zaposlovati, ker delavca ne moreš odpustiti, ko dela ni. Ko pa delo imaš, je za mnoge najlažje najeti nekoga na črno, ker potem nimaš problema z odpuščanjem.« Problem so tudi prisilne poravnane, ko se velike družbe rešujejo na plečih malih. »Obrtniki si ne želimo, da velika podjetja propadajo. Vendar nismo tako močni, da zavožena podjetja rešujemo obrtniki,« je prepričan Železnik. Minister je komentiral zakon o izvršbi in prisilni poravnavi: »Prišlo bo do sprememb zakona, saj se zavedamo, da se mora zaščititi upnika, ne dolžnika.«
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin pa je na seji predstavila pregled evropskega semestra in med drugim dejala, da so ministrstva v Sloveniji slabo oziroma premalo povezana. »Oktobra bomo pregledali tveganja v državah EU in zagotovo bo na seznam držav s tveganjem uvrščena tudi Slovenija. Na podlagi tveganj nato države odgovorijo z nacionalnim reformnim programom, v katerem nanizajo ukrepe za izboljšanje svoje konkurenčnosti,« je pojasnila Mencinova. V tem so države povsem suverene. Prav zato je po njenem mnenju ključno tesno sodelovanje vseh deležnikov pri pripravi tovrstnih programov, tako ministrstev, zbornic kot sindikatov.
