 |
V zadnjem času je bilo precej vprašanj s strani delodajalcev v povezavi z obračunom dohodnine, določitvijo dopusta, izplačilom regresa in povračilom drugih stroškov, ko je delavec zaposlen pri dveh delodajalcih. Zato v nadaljevanju nekaj pojasnil glede tega.
Za ogled celotnega članka klikni na VEČ.
|
Akontacija dohodnine je odvisna od tega, ali je delodajalec glavni ali drugi delodajalec zaposlenega. Glavni delodajalec akontacijo izračuna po stopnjah iz davčne lestvice (od 16 do 50 odstotkov) in upošteva tudi zavezancu pripadajoče davčne olajšave (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane idr.), medtem ko drugi delodajalec akontacijo dohodnine izračuna po stopnji 25 odstotkov brez upoštevanja davčnih olajšav. Kadar izračunana akontacija dohodnine od dohodka, ki ga zaposleni dosega pri drugem delodajalcu, ne presega 20 evrov, se akontacija dohodnine ne plača, vendar se ti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo. Kadar prejemnik dohodka želi, da se akontacija dohodnine, ki ne presega 20 evrov, plača, o tem obvesti delodajalca.
Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih ZDR-1 (Uradni list RS št. 21/2013 in 131. člen) ima delavec, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Takrat ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Pri določanju dopusta moramo upoštevati 161. člen zgoraj omenjenega zakona, ki določa, če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Največ težav in problemov nastaja pri delodajalcih, ko je potrebno obračunati povračilo ostalih stroškov, kot sta na primer prevoz na delo in prehrana med delom, zato naj omenim 65. člen omenjenega zakona. Ta določa, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon drugače določa.
