Avstriji in Italiji davka na sladke pijače nimajo, zato bodo obrtniki in podjetniki v teh državah v konkurenčni prednosti pred slovenskimi.

»Odločno nasprotujemo uvedbi trošarin na sladkor v brezalkoholnih pijačah, saj prakse tujih držav kažejo, da davek nima pozitivnih zdravstvenih učinkov na prebivalce, ampak zgolj na polnjenje proračuna. Če bo davek na sladke pijače v breme gostincev, pa že sedaj opozarjamo, da si podražitve pijač v naših lokalih v trenutni situaciji ne moremo privoščiti. Kupna moč Slovencev že vse od začetka krize pada, slovensko gospodarstvo pa ne prenese več dodatnih obremenitev. Bojimo se tudi, da bo uvedba tega davka sprožila domino efekt in da bomo kasneje obdavčili še druge sestavine v hrani in pijači,« je dejal Mate Matjaž, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.

Branko Meh, predsednik OZS, pa je menil, da nove obdavčitve niso v skladu z usmeritvijo države za izhod iz gospodarske krize. »Za zagon gospodarstva potrebujemo razbremenitev  davkov in prispevkov in povečano potrošnjo, ne pa dodatne obdavčitve. Davek na sladke pijače bo ogrozil številna delovna mesta v gospodarstvu, manj bo tudi priliva iz naslova DDV-ja v državno blagajno, zdravstvenih učinkov na prebivalstvo pa ne bo. Predlagatelji tega zakona bi se morali resno vprašati, ali želijo pomagati slovenskemu gospodarstvu ali ga še bolj zadušiti,« je bil na srečanju gostincev kritičen Meh.

Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS hkrati predlaga tudi znižanje stopnje DDV za prodajo brezalkoholnih pijač v gostinskih lokalih s sedaj veljavnih 22 %, saj to predstavlja anomalijo. »Če kupiš brezalkoholno pijačo v trgovini, je stopnja DDV 9,5 %, če jo kupiš v gostinskem lokalu ali če opravljaš gostinsko dejavnost, pa je stopnja DDV 22 %, kar je povsem nesprejemljivo,« pojasnjuje  Drago Delalut, podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS. Delalut se obenem sprašuje, ali bomo morali po nakupih ponovno v Avstrijo in Italijo, ki davka na sladke pijače nimata.

Evropska zakonodaja, ki je podlaga tudi za uporabo davčnih stopenj, zahteva, da se isti proizvodi obdavčujejo po enakih stopnjah, ne glede na to, ali se prodajajo v trgovini ali v gostinskem lokalu. Napačno tolmačenje te zakonodaje, kakršnemu smo priča v Sloveniji, pa lahko povzroči tudi odškodninsko odgovornost.

 

Praksa tujih držav kaže na negativne posledice uvedbe davka na sladke pijače

Primeri drugih evropskih držav kažejo, da je uvedba davka nesmiselna. Davka na sladke pijače nimajo ne v sosednji Avstriji ne v Italiji. Na Finskem, v Belgiji, Franciji in Latviji pa so zavrnili predlog za uvedbo davka na sladke pijače, saj so prepoznali negativne ekonomske učinke na gospodarstvo, dodatni davčni obremenitvi pa so nasprotovali tudi državljani.

 

Tudi Danska je v začetku tega leta davek po 70 letih ukinila, saj so bile posledice davka škodljive za gospodarstvo, izgubili so veliko delovnih mest, državljani so pijačo kupovali v sosednjih državah, povečale so se aktivnosti na črnem trgu, davek pa ni vplival na zmanjšanje debelosti prebivalcev, zlasti ne na srednji in nižji sloj.

 

Na Madžarskem se je z uvedbo davka zmanjšala poraba sladkih pijač za 8,4 %, vnos kalorij pa se je zmanjšal za 0,008 %. Davek na sladke pijače torej ne bo imel nobenih pozitivnih učinkov na prehranjevalne navade prebivalcev in na zmanjšanje njihove debelosti! To je namreč eden ključnih argumentov Vlade za uvedbo tega davka.

 

Dodatne obdavčitve brezalkoholnih sladkih pijač ne nazadnje vplivajo tudi na povečano potrošnjo alkoholnih pijač, ki bodo cenovno dostopnejša, kar se je zgodilo denimo v Avstraliji.

 

Tudi o davčnih blagajnah

Na strokovnem srečanju gostincev so govorili tudi o davčnih blagajnah. Te po mnenju OZS ne bodo rešile problema sive ekonomije. Mate Matjaž je pojasnil, da so na zadnjem sestanku na ministrstvu za finance ponovno opozorili, da se pred dokončno odločitvijo o uvedbi davčnih blagajn preveri finančno upravičenost. »Pri pripravi želimo sodelovati kot partnerji in ne nasprotujemo uvedbi, če bo veljala za vse brez izjem, tako za negotovinsko kot za gotovinsko poslovanje. Stroške uvedbe blagajn in vzdrževanja naj krije država. Hkrati z uvedbo zahtevamo tudi poenostavitev administracije, kar pomeni, da bi po sprejemu davčnih blagajn evidentirali le vhodne račune in blagajno za izhodne račune,« je dejal Mate Matjaž.