Čas praznikov in prodaja zunaj poslovnih prostorov

Čas prihajajočih praznikov pomeni čas povečane prodaje zunaj poslovnih prostorov, zlasti na stojnicah (kadar se ta glede na spremenjeno definicijo poslovnih prostorov ne šteje za poslovni prostor), sejmih ali celo na domu potrošnika.
 
Za ogled celotnega članka klikni na VEČ.

Zakon o varstvu potrošnikov za takšno obliko sklepanja poslov oziroma pogodb nalaga prodajalcem posebne, dodatne obveznosti (če ne zapade pod redke zakonske izjeme), če:

–    je kupec izdelkov ali storitev prodanih zunaj poslovnih prostorov potrošnik in

–    vsota vseh plačil, ki jih mora plačati potrošnik na podlagi posameznega nakupa, presega 20 evrov.

Če bo torej vrednost nakupa blaga ali storitve potrošnika presegla 20 evrov, je dolžnost prodajalca:

  1. Potrošniku zagotoviti predpisane (navedene na koncu tega prispevka) informacije najpozneje, preden potrošnika ponudba ali pogodba zavezuje (pisno na papirju ali drugem nosilcu, s katerim se potrošnik strinja). Zagrožena globa za podjetje, ki krši predpisan režim, je od 3000 do 40.000 evrov, ter globa za odgovorno osebo od 1200 do 4000 evrov!
  2. Potrošniku po sklenjenem dogovoru izročiti izvod podpisane pogodbe ali potrdila o sklenjeni pogodbi oziroma o nakupu na papirju ali drugem nosilcu, s katerim se potrošnik strinja!
  3. Prav tako ima v tem primeru potrošnik pravico do odstopa od pogodbe brez razloga, če si premisli, v roku 14 dni. Odstopni rok začne teči v trenutku, ko potrošnik prejme blago. Pri pogodbi o opravljanju storitev pa začne odstopni rok teči z dnem sklenitve pogodbe. Potrošnika je potrebno jasno obvestiti o tej pravici do odstopa od pogodbe v roku 14 dni, brez navedbe razloga; če podjetje potrošnika ne obvesti o pravici do odstopa brez razloga, se vračilno obdobje brez razloga podaljša s 14 dni na 12 mesecev, šteto od izteka prvih 14 dni; (če podjetje potrošniku nato vendarle poda informacijo do odstopa od pogodbe v teh 12 mesecih po začetku teka odstopnega roka, začne 14-dnevni odstopni rok teči z dnem, ko potrošnik prejme informacijo).

Če prodajalec želi, da potrošnik plača strošek za vračanje blaga po tem, ko si v roku 14 dni premisli, mora o tem potrošnika vnaprej jasno obvestiti, sicer mora vračilo plačati sam.

Primer besedila, ki naj bo izročen na papirju, skupaj z računom, potrošniku (če vrednost presega 20 evrov): »Pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, ima potrošnik pravico, da v 14 dneh podjetju pisno sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Šteje se, da je sporočilo pravočasno, če je poštna pošiljka oddana v roku. Stroške vračila izdelka nosi potrošnik.«

Ne glede na zgoraj navedeno pa Zakon o varstvu potrošnikov določa tudi izjeme – kdaj pa pravice do odstopa od pogodbe v roku 14 dni brez razloga potrošnik nima, če seveda med strankama ni dogovorjeno drugače. Med takšne izjeme zakon uvršča med drugim tudi naslednje pogodbe (op. zakon predpisuje še druge):

–    o blagu, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika in prilagojeno njegovim osebnim potrebam;

–    o blagu, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro poteče rok uporabe;

–    o blagu ali storitvah, katerih cena je odvisna od nihanj na trgih, na katera podjetja nimajo vpliva in ki lahko nastopijo v roku odstopa od pogodbe;

–    sklenjenih na javnih dražbah;

–    pri katerih je potrošnik izrecno zahteval obisk podjetja na domu zaradi izvedbe nujnega popravila ali vzdrževanja. Če podjetje pri takšnem obisku opravi še dodatne storitve, ki jih potrošnik ni izrecno zahteval, ali dostavi blago, ki ne predstavlja nadomestnih delov, nujno potrebnih za vzdrževanje ali popravilo, ima potrošnik za navedene dodatne storitve in blago pravico do odstopa od pogodbe;

–    o dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, če je potrošnik po dostavi odrl pečat;

–    o opravljanju storitve, če podjetje pogodbo v celoti izpolni ter se je opravljanje storitve začelo na podlagi potrošnikovega izrecnega predhodnega soglasja in s privolitvijo, da izgubi pravico do odstopa od pogodbe, ko jo podjetje v celoti izpolni;

–    o prevozu blaga, kjer se podjetje zaveže, da bo storitve izpolnilo ob točno določenem datumu oziroma roku.

Če potrošnik tako odstopi od pogodbe, mu mora podjetje nemudoma, najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila vrniti vsa prejeta plačila (z uporabo enakega plačilnega sredstva, razen če je potrošnik zahteval drugo in zato ne nosi nobenih stroškov). Potrošnik pa mora nemudoma oziroma najpozneje v 14 dneh po obvestitvi podjetja o odstopu od pogodbe, podjetju vrniti že prejeto blago, razen če se podjetje ponudi, da samo prevzame vrnjeno blago. Pri prodajni pogodbi lahko podjetje zadrži vračilo prejetih plačil do prevzema vrnjenega blaga ali dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je blago poslal nazaj (razen, če je podjetje ponudilo možnost, da samo prevzame vrnjeno blago).

Če je blago dostavljeno na dom ob sklenitvi pogodbe, ga podjetje prevzame na lastne stroške, če zaradi narave blaga ni mogoče vrniti na običajen način po pošti.

Potrošnik v primeru odstopa od pogodbe brez razloga odgovarja za zmanjšanje vrednosti blaga, če ga »preizkuša«, preverja več, kot ga je mogoče v trgovini. Vendar pa mu podjetje ne more zaračunati zmanjšane vrednosti blaga, če potrošnik ni bil opozorjen o pravici do odstopa od pogodbe.

Pri storitvah potrošnik v primeru odstopa od pogodbe brez razloga plača sorazmerni del izvedenih del, če so le-ta bila izvedena na podlagi izrecne zahteve potrošnika in je bil o tem ustrezno obveščen.

Informacije, ki jih mora podjetje zagotoviti potrošniku, preden ga ponudba ali pogodba zavezuje:

Poleg informacij iz 25. člena Zakona o varstvu potrošnikov mora podjetje zagotoviti potrošniku še informacije o:

  1. naslovu, na katerem podjetje dejansko opravlja dejavnost, telefonsko številko, številko telefaksa in naslov elektronske pošte podjetja, kadar so na voljo, po potrebi pa tudi firmo in sedež podjetja, v imenu katerega deluje in na katerega lahko potrošnik naslovi svojo pritožbo;
  2. naslovu sedeža podjetja, če se razlikuje od naslova iz prejšnje točke, in po potrebi o naslovu podjetja, v imenu katerega deluje in na katero lahko potrošnik naslovi pritožbo;
  3. stroških, povezanih z uporabo komunikacijskega sredstva, če se razlikujejo od osnovne tarife;
  4. pogojih, rokih in postopku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe v skladu z zakonom, skupaj z obrazcem za odstop od pogodbe;
  5. navedbi, da potrošnik krije stroške vračila blaga, v primeru odstopa od pogodbe, če je potrebno; če ni te informacije, jih potrošnik ni dolžan plačati;
  6. stroških vračila blaga, če ga pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, zaradi njegove narave ni mogoče vrniti po pošti; če ni te informacije, jih potrošnik ni dolžan plačati;

7. stroških, ki jih mora potrošnik plačati podjetju (v skladu s prvim odstavkom 43.e člena tega zakona) – sorazmeren del plačila za izvedena dela v odpovednem roku do preklica, katera izvajanja je potrošnik izrecno zahteval, da se začnejo v tem roku, če odstopi od pogodbe po tem, ko je vložil prej navedeno zahtevo na trajnem nosilcu podatkov;

8. neobstoju pravice do odstopa od pogodbe, če potrošnik nima pravice do odstopa, ker gre za pogodbo, ki je uvrščena v tem zakonu med izjeme, pri katerih nima pravice do odstopa, ali po potrebi o okoliščinah, v katerih potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe;

9. obstoju kodeksov ravnanja in dostopnosti do morebitnih kodeksov ravnanja;

10.        minimalnem trajanju obveznosti potrošnika na podlagi pogodbe, če je potrebno;

  1. možnosti zunajsodnega reševanja sporov in drugih pravnih sredstev, ki se uporabljajo za podjetja, ter njihovi dostopnosti, če je potrebno.

Informacije, ki so zajete v točkah od 4 do 7, se lahko sporočijo na pravilno izpolnjenem obrazcu iz Pravilnika o obrazcih v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov (Uradni list RS, št. 43/2014).

25. člen ZVPot pa določa obveznost zagotovitve informacij potrošniku pred sklenitvijo pogodbe, ko te niso jasne že iz okoliščin:

  1. glavne značilnosti blaga ali storitev v obsegu, ki ustreza nosilcu podatkov in blagu ali storitvam;
  2. firmo, sedež podjetja in telefonsko številko podjetja;
  3. končno ceno blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej;
  4. informacije o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da takšni stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati;
  5. plačilne pogoje ter pogoje dostave in izvedbe storitve, rok dostave blaga ali izvedbe storitve, kadar je to potrebno;

6. informacije o pritožbenem postopku pri podjetju;

7. seznanitev z odgovornostjo za stvarne napake;

8. možnost in pogoje poprodajnih storitev in prostovoljne garancije, kadar je to potrebno;

9. trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoje za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem;

10.        funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito digitalne vsebine, kadar je to primerno;

  1. informacijo o združljivosti digitalne vsebine s strojno in programsko opremo, s katero je podjetje seznanjeno oziroma bi moralo biti seznanjeno.

Prodaja zunaj poslovnih prostorov ima torej precej posebnosti, ki terjajo, da jih temeljito proučite in vnesete v svoje poslovanje. Ta članek naj vam služi kot napotilo, delovni pripomoček, ki ga je potrebno uporabiti skupaj z neposrednimi zakonskimi določbami Zakona o varstvu potrošnikov, ki ureja tudi posebnosti, ki niso nujno zajete v tem prispevku.