 |
V zadnjem času se vse pogosteje pojavljajo vprašanja delodajalcev prevoznikov v zvezi s tem kje mora biti njihov voznik v času, ko je v bolniškem staležu in prihaja izven držav EU in ima delovno dovoljenje? Ali mora biti tuji voznik v času staleža na prijavljenem naslovu bivanja v Sloveniji ali lahko odide v času staleža recimo v Srbijo ali Makedonijo, saj imajo nekateri vozniki predvsem iz držav bivše Jugoslavije tudi po tri državljanstva.
Za ogled celotnega članka klikni na VEČ.
|
Mnogi delodajalci menijo, da bi se moral delavec v času bolniške nahajati na naslovu prijave, tako da je v vsakem času lahko podvržen tudi večkratni dnevni kontroli in morebitnemu izkoriščanju bolniškega staleža, v nasprotnem prihaja do tega, da naše varnostne službe oziroma nadzorniki in državne kontrolne službe nimajo možnosti nadzorovanja delavca v tuji državi.
Odgovor: V primeru odobritve bolniškega staleža, osebni zdravnik delavcu poda tudi ustrezna navodila o tem kako mora ravnati v tem obdobju, pri čemer se ta navodila razlikujejo od narave bolezni oz. poškodbe, ki je narekovala odobritev bolniške, najpogosteje pa je tako, da delavec sanira zdravstvene težave z mirovanjem na domu, kar pomeni, da mora biti tako voznik kot tudi vsak drug delavec v primeru bolniške praviloma na mestu bivanja in upoštevati navodila pristojnega zdravnika.
Zloraba bolniškega staleža je ena najhujših kršitev iz delovnega razmerja, ki delodajalcu omogoča, da poda izredno odpoved na podlagi katere delavcu preneha delovno razmerja naslednji dan po vročitvi odpovedi, toda postopek izpeljave odpovedi je strokovno dokaj zahteven (pisna obdolžitev, vabilo na zagovor, zapisnik o zagovoru itd), zato je smiselno to izvesti z ustrezno usposobljenim strokovnjakom. Delavec, ki mu je bila podana izredna odpoved nima pravice do odpravnine, prav tako pa tudi nima pravice do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.
Iz določbe 110. člena Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013) namreč izhaja, da delodajalec delavcu lahko poda izredno odpoved, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
V izogib nesporazumu in nepotrebnim napakam v postopanju je nujno poudariti, da ta določba ne loči med delavci slovenskimi državljani in delavci tujci !
Delodajalec je torej v času delavčevega bolniškega staleža zaradi pravilne izpeljave postopka izredne odpovedi upravičen preverjati ali delavec upošteva navodila zdravnika ali jih morda ne upošteva in s tem zlorablja bolniški stalež. Podatek o tem kakšna navodila je dobil delavec za čas bolniškega staleža, si mora delodajalec pridobiti od delavčevega osebnega zdravnika, ki je ta navodila dolžan posredovati delodajalcu, seveda pa mu ne sme povedati podatkov o zdravstvenem stanju delavca, njegovi bolezni ipd.
Delodajalec pa je torej upravičen tudi do podatka ali je delavec dobil odobritev, da v času bolniške odpotuje iz kraja svojega bivanja. Predpisi glede tega vprašanja namreč določajo, da mora biti delavec (tudi tujec) v primeru bolniške, praviloma v kraju svojega bivanja, ki pa ga lahko zapusti le z odobritvijo kompetentnega zdravstvenega osebja. Takšna odobritev je predvsem stvar prognoze ali se zdravstveno stanje delavca, ki je narekovalo bolniški stalež lahko brez škodljivih posledic za poslabšanje zdravstvenega stanja sanira tudi v primeru, če delavec odpotuje iz kraja svojega bivanja npr. v Bosno.
Postopek kontrole bolniške odsotnosti z dela je običajno opredeljen v internem pravilniku delodajalca, ki pooblaščeni osebi delodajalca omogoča, da preverjajo morebitne zlorabe bolniškega staleža. Ob tem pa je delodajalec dolžan nadzor izvajati tako, da ne posega preveč v osebno sfero delavca, zato je celo bolje, da kontrolo bolniškega staleža prepusti strokovni inštituciji, npr. detektivom.
