Poklic gozdar je eden najtežjih fizičnih poklicev, zato mora vsakdo, ki se odloči zanj, temeljito premisliti, ali  je sposoben opravljati to dejavnost. Za gozdarstvo sem se odločil, ker me ta poklic veseli. Predvsem me veseli delo v naravi. Ko je človek v naravi, nima nobenih meja, lepo se sprosti in uživa v čistem gozdnem zraku. Ko so že mislili, da je gozdarski poklic utonil v pozabo, je prišla naša generacija in ga zopet oživila. Je veliko bolj zanimiv, kot si veliko ljudi predstavlja. Ni mi žal, da sem se vpisal na gozdarsko šolo, in ponosen sem, da bom postal gozdar«. 

 

Delo v gozdu zahteva veliko znanja in prakse, saj je eno najbolj nevarnih in težaških. Izvajalci del v gozdarstvu se zavedamo, da poleg strokovno usposobljenega kadra za varno delo in preprečitev nezgod potrebujemo tudi visoko kakovostno varovalno opremo ter primerne delovne stroje. S tem izpolnjujemo ustrezne minimalne pogoje strokovne usposobljenosti zaposlenih sekačev, kot jih nalagajo pravilniki, in spoštujemo zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu.

 

Ker so tereni na Koroškem pretežno gorski in hriboviti, se večina lesa iz gozda navkljub strojni sečnji in ob bok specializiranim gozdarskim strojem še vedno pridobiva na tradicionalen način: z ročnim podiranjem dreves s pomočjo motornih žag ter s traktorskim in žičniškim načinom spravila.

 

Izobraževanje gozdarjev sekačev v srednješolskem sistemu za pridobitev poklica gozdar sekač poteka na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni (v nadaljevanju SGLŠ). Na SGLŠ izvajajo tudi krajše  programe usposabljanja za varno tehniko dela z motorno žago, kar je predpogoj za opravljanje izpita iz Nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljevanju NPK) za pridobitev certifikata NPK sekač. Brez omenjenih minimalnih pogojev strokovne usposobljenosti, ki jih nalaga slovenska zakonodaja delavcem v gozdu (izjemoma v lastnem gozdu), danes ni več mogoče delati. 

 

Pri kandidatih, ki nam pošljejo vlogo za zaposlitev, iščemo veščine in znanja, pridobljena na podlagi preteklih delovnih izkušenj, ter ustrezno strokovno usposobljenost, ki je potrebna za učinkovito in varno delo v gozdu. Če kandidati za zaposlitev teh veščin nimajo, jih napotimo na izobraževanje za pridobitev certifikata NPK.

 

Kandidati, ki jih po končanem izobraževanju zaposlimo, so vešči dela z motorno žago, pri čemer gre za eno nevarnejših orodij, katerega nepravilna uporaba lahko vodi v hude in trajne poškodbe. Delavci pri delu uporabljajo ustrezno varnostno opremo, kot so posebne hlače, glušniki, čelada z zaščitno mrežico, rokavice, čevlji s kovinsko kapico itd. Po opravljenem izobraževanju so delavci usposobljeni za delo v nevarnih situacijah in za strokovno presojo, ko je potrebno položaj skoraj vsakega drevesa posebej preučiti in se odločiti za ustrezen način podiranja. Pri tem v naravi prihaja tudi do naključnih situacij, ki jih je včasih težko ali pa nemogoče predvideti (nenaden sunek vetra, suhe veje, ki jih ni mogoče videti, že prej poškodovano drevo od prejšnjih podiranj ipd.). Po pravilniku o varstvu pri delu v gozdarstvu, ki določa, da morata biti na delovišču vsaj dva delavca v vidni ali slišni oddaljenosti, ter zaradi nepredvidenih situacij in nevarnosti na terenu morajo sekači v gozdu vedno delati v skupinah po dva ali trije. 

 

Za zaključek lahko povzamemo, da dela v gozdovih kljub modernizaciji gozdarskih procesov nikoli ne bomo mogli povsem nadomestiti s stroji, prvič zaradi raznolikosti terena in drugič zaradi narave dela, saj delavci v gozdu delo opravljajo na podlagi primernega strokovnega znanja in izkušenj z uporabo optimalnih orodij, s predvideno preudarnostjo in potrpežljivostjo ter seveda z ljubeznijo do narave.

 

Mag. Alja Zorman 

 

Na revijo Viharnik se lahko naročite TUKAJ.