V praksi se večkrat zgodi, da se pojavi potreba po zaposlitvi delavca v manjšem obsegu in ne za polni delovni čas, pri čemer imajo največkrat v mislih zaposlitev s polovičnim delovnim časom v obsegu 20 ur tedensko, kar je zgodovinsko gledano največkrat pogojeno s pridobitvijo pravice do dela s polovičnim delovnim časom zaradi pridobljene invalidnosti.
Za ogled celotnega članka klikni na VEČ.
Tako delodajalce kot tudi kandidate za takšno zaposlitev zanima predvsem kakšne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja izhajajo iz takšne zaposlitve, še posebej so pogosta vprašanja o tem kakšen dopust in regres jim pripadata, kakšna so povračila stroškov v zvezi z delom ipd.
Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1, ki velja od aprila 2013 dalje omogoča, da delodajalec in delavec, v kolikor obema tako ustreza, skleneta pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, ki ni zgolj polni ali npr. polovični kar velikokrat nekateri zmotno mislijo, ampak so možne številne vmesne variante, saj niti ZDR-1, niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 ne določata spodnjega vstopnega praga oziroma minimuma delovnega časa, ki bi bil zahtevan za sklenitev delovnega razmerja in posledično za vključitev v socialna zavarovanja. Teoretičen razpon zaposlitve s krajšim delovnim časom je torej vse od 1 ure do 40 ur na teden. To pomeni, da je popolnoma zakonita npr. takšna pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bi delavec delal 10, 15, 25, 30 ali pa npr. 20 ur tedensko.
V članku, ki ga je pripravil svetovalec SC OZS Dušan Bavec, univ. dipl. prav., si preberite, kakšne pravice gredo delavcem pri zaposlitvah za krajši delovni čas od polnega, kako je z dopustom, regresom, povračilom stroškov za prevoz na delo, in še več ...
